Gasilska enota za visokogorje “Gamsi”
Poveljnik GEV GAMSI
Miro Bozja
Posebna gasilska enota za gašenje v visokogorju Gamsi
Gašenje požarov v visokogorju
Če preberemo malo zgodovino o gašenju požarov v visokogorju na našem območju, bomo lahko zasledili, da je v društveni kroniki PGD Bovec zapisano, da je dne 10.julija 1968 izbruhnil požar zaradi udara strele na hribu Rombon. Gasilcem je veliko težav povzročal poleg težke dostopnosti samega terena tudi ogenj,ki je bil podtalnega značaja. Leta 1992 beležimo enega večjih požarov v visokogorju v Posočju natančneje na hribu Stol,saj nam je kljub velikim naporom gasilcev vseh takratnih gasilskih društev v Gornjem Posočju požar uspelo pogasiti po dobrih petih dneh. Prelomno obdobje za nas Gamse pa se piše 16.avgust 1995, saj smo takrat prvič gasili požar v visokogorju na področju Rombona-Plešivec. Takrat je helikopter SV prepeljal 5 gasilcev in opremo na sam teren,požar pa je bil v kratkem času tudi pogašen. Glede na to, da smo potem skozi vsa leta pa do danes praktično vsako leto beležili po dva požara,je vedno bolj tlela želja po boljšem organiziranju takega gašenja. Kot je dejal ob ustanovitvi enote Gamsi takratni poveljnik CZ za Severnoprimorsko regijo Milan Leban, da si že dobrih 20 let prizadevajo za ustanovitev take enote, a žal brez uspeha, je bila še toliko bolj vspodbudna vstrajnost in trma poveljnika GZ Bovec , da je do ustanovitve prišlo tudi takrat brez podpore GZS. Od leta 2003, ko je v komisiji za požare v naravi tudi Miro Bozja, je neprestano opozarjal na problematiko, pomen in vlogo takih enot za gašenje. Po dolgih letih prepričevanja,da je to potrebno uresničiti,je le končno bila s strani Komisije za PN imenovana posebna delovna skupina ljudi, katere predsednik delovne skupine je bil ravno Miro Bozja, da se pripravi smernice in navodila za ustanavljanje tovrsnih gasilskih enot, se je v letu 2010 le zgodil preobrat, saj je takrat štab operative GZS v Kopru tudi uradno potrdil smernice za organiziranje in opremljanje tovrstnih enot v RS. Tako je bila za gašenje požarov v visokogorju na našem območju dne,24.10.2009 s strani GZ Bovec in ob podpori poveljnika OŠCZ Občine Bovec ter lokalne skupnosti namensko ustanovljena posebna gasilska enota za gašenje v visokogorju imenovana GAMSI. Gasilska enota za gašenje v visokogorju se je takrat prvič pokazala javnosti na gasilski vaji, ki je bila organizirana na hribu Polovnik v kateri je sodelovala tudi posadka helikopterja 15 helikopterskega bataljona SV. Na vaji in ustanovitvi enote, so bili prisotni med drugim tudi takratni župan Občine Bovec g. Danijel Krivec,poveljnik CZ za severno primorsko regijo g. Milan Leban, poveljnik OŠCZ Občine Bovec, g. Edi Melinc, član komisije za požare v naravi pri GZS tov. Boris Budal,predstavniki policije in drugih GZ ter mnogi gasilci.
Visokogorska gasilska enota v Bovcu
Vstop Gamsov v helikopter http://youtu.be/TtYuZEv4Y20
Akcija uničenje NUS http://youtu.be/4-67jeYT1yU
Vaja letališče Bovec 2014 http://youtu.be/vXoy9B2wHjM
Vaja A3-NET Bovec na hribu Stolu http://youtu.be/FaUc3YcFhPs
Akcija enote Gamsi ob letalski nesreči
Vaja A3-NET Bovec- Ravni laz:
Zapisnik ustanovitve: Zapisnik ustanovitve 1.GEV
UVOD– Smernice in navodila za ustanovitev takih enot
Gašenje požarov v visokogorju si med gasilci zasluži posebno mesto v gasilstvu,kajti gašenje takih požarov je popolnoma nekaj drugega kot gašenje požarov na kraškem področju. Predvsem gre tu za zelo zahtevno zaradi konfiguracije terena tudi nevarno in dolgotrajno gašenje.
NAMEN IN VLOGA TAKIH ENOT
Sam namen organiziranja takih enot je predvsem v tem, da se za gašenje požarov v visokogorju običajno ne uporablja mnogo-številčnih gasilskih enot ampak malo-številčne enote,predvsem pa morajo biti take enote dobro usposobljene in opremljene. Organizirale naj bi se tam, kjer se gasilci srečujemo s požari v visokogorju. Delo takih enot je precej pogojeno tudi s sodelovanjem helikopterskih enot, ki opravljajo naloge gašenja požarov v visokogorju ter potrebne prevoze opreme in moštva. Tovrstne enote se smiselno organizirajo na nivoju ene gasilske zveze- enote tvorijo pripadniki prostovoljnih gasilskih društev v GZ.
GASILEC ZA GAŠENJE V VISOKOGORJU
Sestavo enot je potrebno graditi z gasilci, ki so tudi v prostem času vešči gorništva in
poznajo zakonitosti gibanja in premikanja v gorah (alpinisti,planinici,gorski reševalci,lovci,gozdarji). Velik povdarek je potrebno nameniti tudi psiho-fizični pripravljenosti posameznika.
POVELJEVANJE,VODENJE IN AKTIVIRANJE GASILSKIH ENOT ZA GAŠENJE V VISOKOGORJU
Vodenje intervencije se izvaja v skladu z zakonom o gasilstvu ter pravili gasilske službe. Vodenje velike intervencije temelji na uporabi IPS sistema(intervencijsko poveljnški sistem), kar pomeni koordinacijovseh sil in sredstev, ki se uporabljajo s ciljem zaščite življenja in ohranjanje materijalnih in naravnih vrednosti v vseh postopkih na intervenciji. Hkrati pa se uporablja principe, ki so bili razviti za izboljšanje učinkovitosti sil in sredstev tako na področju načrtovanja intervencije kot na sami intervenciji.
TAKTIKA GAŠENJA in CONE
Noben požar v visokogorju ni enak. Pri načrtovanju postopkov je potrebno predvsem upoštevati naslednje:
– Kje je požar
– Kam se bo požar širil
– Kakšen je teren
– Dostopnost in zahtevnost terena za gašenje
Vodja intervencije naj si natančno ogleda mesto požara in šele potem določi cono 1,2 in 3. Po opravljenih osnovnih korakih bomo z gasilsko enoto pristopili k gašenju požara. Pri načrtovanju intrvencije je potrebno določiti:
– Priprava začetne cone za gašenje CONA !
V coni 1 se zbere vse gasilske enote in gasilsko opremo.ki se bo uporabljala za gašenju. Pripravi se vsa potrebna osebna in skupna oprema za intervencijo.gasilci v tej coni dobijo glavna navodila za pričetek akcije gašenja, nato se odpravijo na teren,bodisi peš,z gasilskimi vozili ali s helikopterjem. Ta cona se nahaja stran od mesta požara, praviloma tam kjer imamo možnost preskrbe z vodo za gašenje,oziroma polnenje vodnega bazenaali helikopterske košare za gašenje PN in na mestu,kjer je omogočeno nemoteno delo helikopterskih enot.Za postavitev te cone je potrebno dobiti tudi soglasje vodje pilotov. V času ko se pripravlja ta cona 1 je smiselno, da si vodja intervencije in vodja gašenja s helikopterejm ogledata požarišče. Potrebno je upoštevati vsa varnostna pravila. V coni 1 se formira štab za vodenje intervencije. Vodja intervencije (nivo GZ) je poveljnik GZ,vodja gašenja,oziroma vodja opeartivnih sil na terenu je poveljnik ali namestnik enote za gašenje v visokogorju,oziroma ko imamo požar razdeljen na več sektorjev lahko tudi vodja sektorja na terenu. Vodja interevencije se praviloma nahaja v štabu,po potrebi pa tudi na terenu in je nenehno v kontaktu z vodjem operativnih sil na terenu oziroma vodji sektorjev.
Cona 1
CONA 2
To je cona, kjer se bo gasilska enota izkrcala na samem terenu, vendar na varnem območju- v neposredni bližini samega požarišča. Tu si enota pripravi vso opremo za transport, oziroma gašenje požara. na tem mestu se pripravi tudi poveljniško in logistično mesto- lokacijo za operativnega vodjo sil, oziroma vodja sektorja na terenu, ter menjava ekip na terenu/ služi kot sprejemno mesto. na tem mestu se namesti tudi logistik,vezist in bolničar. Potrebno je upoštevati vsa varnostna pravila in navodila pilotov.
Cona 2
CONA 3
To je mesto neposrednega delovanja gasilskih enot na terenu oziroma gašenja požara. Tu gasilci skupaj s helikopterji gasijo požar. Opozoriti velja, da gasilci gasijo sprdvsem samo obrobje požara in se ne izpostavljajo nevarnostim,ter se ne spuščajo v gašenje samega jedra požara, kjer bi lahko ogrozili svojo varnost. Jedro požara gasijo helikopterji in letala. Strogo je potrebno upoštevati varnostna navodila – povelja vodje intervencije in posadk helikopterjev.
Cona 3
LOGISTIKA
Logistika predstavlja eno ključnih vej uspešnega posredovanja gasilskih enot na terenu tudi pri gašenju požarov v visokogorju. Če upoštavamo dejstvo, da bo gasilska enota delovala na terenu praktično cel dan in se zamenja šele zvečer, ko helikopterji odhajajo v bazo, je smiselno uporabiti dobro logistično podporo v coni 1, kot tudi v coni 2, tako za same gasilce, kot tudi pripravo in oskrbo z gasilsko opremo, katero bodo gasilske enote potrebovale za nemoteno delovanje in gašenje. V coni 2 je potrebno obvezno imeti vsaj enega gasilca, ki bo neposredno sodeloval z vodjo intervencije in vodjo operativnih sil na terenu in skrbel za opremo in ostalo logistično podporo. V coni 1, kjer imamo organiziran tudi štab vodenja kot pomoč vodji intervencije, pa moramo organizirati logistični center, katerega vodi logistik. na nivoju Občine, naj bi to mesto pripadalo štabu CZ, oziroma osebi, ki naj jo določi poveljnik štaba CZ Občine, ta pa bi skrbel predvsem za prehrano,osnovna in materialna sredstva, katere bi zahteval preko štaba vodja intervencije in vse ostalo kar spada zraven. Enako velja za nivo regije, samo s to razliko, da tu lahko računamo na podporo regijskega štaba CZ. kot poseben del logistike v Coni 1 , pa je dejavnost, katero gasilci opravljamo pri delu s helikopterji. Potrebno je zagotoviti vsaj štiri gasilce, ponavadi so to gasilci iz domačega teritorialnega društva kjer je požar, ki pa predvsem skrbijo za nemoteno dobavo in polnjenje vodnih rezervoarjev naj si bodi iz hidrantnega omrežja ali gasilskih vozil, nudijo pomočoziroma suport posadkam helikopterjev, skrbijo za varnost v območju, kjer delujejo plovila itd.
ALARMIRANJE ENOT ZA POŽARE V VISOKOGORJU
1. stopnja alarma
domače teritorialno društvo
2.stopnja alarma
Gasilska enota za vosokogorje v GZ
3.stopnja alarma
gasilska enota za visokogorje najbljižje sosednje občine GZ, (nivo regije)
4. stopnja alarma
Gasilske enote za visokogorje iz države ( nivo GZS)
VODENJE INTERVENCIJE
V prvi fazi alarmiranja prevzame vodenje domači poveljnik PGD, v kolikor oceni, da domače društvo ne bo sposobno izpeljati uspešne intervencije, zahteva vodja intervencije aktiviranje gasilske enote za gašenje požarovv visokogorju (GEV) in njenega poveljnika. Ta tudi aktivira helikopter za gašenje preko ReCO v kolikor tega že ni storil poveljnik PGD (2 stopnja alarma). Vodenje intervencije prevzame poveljnik GZ, poveljnik ali namestnik poveljnika GEV pa prevzame vodenje operativnih sil na terenu, oziroma vodenje sektorja na terenu, če je ta postavljen. Vodja intervencije organizira tudi štab vodenja. V kolikor vodja intervencije oceni, da se bo požar razširil in da bo potrebna dodatna pomoč gasilcev, ta aktivira dodatne sile iz sosednje občine oziroma GZ (3 stopnja). Vodenje intervencije nadaljuje domači poveljnik GZ ob pomoči regijskega poveljnika. Ko se oceni, da je požar prešel v zelo velik obseg in da bo potrebno enote na terenu menjati, svojih pa na nivoju regije ni dovolj na razpolago, se lahko vodja intervencije po posvetovanju s regijskim poveljnikom, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije,poveljnikom CZ RS, odloči za dodatno pomoč gasilskih enot za gašenje v visokogorju na nivoju celotne države. Vodja intervencije tako naprej vodi domači poveljnik gasilske zveze ob pomoči regijskega poveljnika in poveljnika GZS (4.stopnja alarma).
FORMACIJE ENOTE
Oddelek : sestavljen iz 7 gasilcev
Obrazložitev: Oddelek je optimiziran iz 7 gasilcev za prevoz z večnamenskim helikopterjem Bell 412 SV oziroma Policije
Enota : sestavljena iz 4 oddelkov po 7 gasilcev
Obrazložitev: enoto tvorijo 4 oddelki po 7 gasilcev in 4 gasilci, ki tvorijo poveljstvo enote
Oddelek 7 gasilcev x 4 je 28 gasilcev /poveljnik,logistik,vezist in bolničar je 32 gasilcev
POVELJSTVO ENOTE
– Poveljnik enote
– logistik
– vezist
– bolničar
Poveljnik enote poveljuje enoti in je odgovoren za njeno delovanje. Prevzema vlogo vodje operativnih sil na požarišču. Ima tudi svojega namestnika. Če je postavljen sektor” vosokogorje” prevzema vodenje v sektorju. Po gasilski usposobljenosti naj bi bil vsaj gasilski častnik, priporočljivo pa višji gasilki častnik, ter opravljeno usposabljanje za vodenje velikih intervencij.
Radio-vezist
Sodeluje v enoti kot radio-vezist. Njegovo delovanje je na terenu, kjer ima nalogo, da je vzpostavljena brezhibna komunikacija med poveljnikom enote, helikopterjem in štabom v dolini. Opravljeno naj bi imel specialnost za uporabnik radijskih zvez in čin vsaj vodja skupine, priporočljivo pa NGČ.
Bolničar je gasilec, ki ima nalogo, da ob morebitni poškodbi gasilcev na terenu z medicinsko opremo, ki jo ima s seboj nudi prvo pomoč. Sodeluje v poveljstvu enote na terenu. Imeti mora opravljen tečaj za bolničarja.
Logistik je gasilec, ki na terenu (požarišču) skrbi za logistiko. S poveljnikom enote načrtuje cono 2, kjer se bo zbirala vsa oprema za gašenje. Skrbi za ureditev primernega mesta za dovoz opreme, jo pripravlja za transport, vodi zabeležke in je odgovoren za celotno opremo, katera se pripelje na teren. Sodeluje v poveljstvu enote.
Gasilci enote so usposobljeni z raznimi specialnostmi kot so:
– usposabljanje za delo s helikopterji
– strojnik
– tehnični reševalec
– uporabnik radijskih zvez
– usposabljanje za delo z motorno žago
– gašenje požarov v naravi
– bolničar